Uvod

Pravzaprav bi se vsako pripravljanje na izredne dogodke moralo pričeti v situacijah, ki niso izredne!

Izredne situacije (=krize) namreč obremenijo odločevalce vsaj dvojno – časovno in psihološko. Časovna obremenitev se običajno kaže v potrebi, da je treba nekaj ukreniti (takoj – zdaj, ne čez uro ali dve ali celo jutri), psihološka v tem, da mora biti to, kar bomo ukrenili, pravilno. Možnost popravnega izpita namreč večinoma ne obstaja ali se pa vsaj manjša z vsako izgubljeno uro.

V izrednih razmerah moramo torej le sprožiti v izvajanje že pripravljene in preverjene načrte neprekinjenega delovanja – ne pa jih šele pričeti pripravljati. Pri tem namreč ni ključno, da načrte le imamo (beri: na papirju), ampak, da so tudi že preverjeni (stestirani) in da zanesljivo delujejo! Ni verjetno potrebno posebej zapisati, da mora tudi preverjanje potekati v času normalnih razmer.

Priprava na izredne razmere je torej preventivna aktivnost. Koliko časa, energije in virov je (bilo) usmerjeno v preventivo, toliko lažje nam bo v primeru nastopa izrednih razmer.

Ker se že leta ukvarjamo z vzpostavljanji, testiranji in izboljševanji načrtov neprekinjenega poslovanja (predvsem iz poslovnega vidika), smo pripravili kratek vodič kaj lahko trenutno ob pojavu pandemije koronavirusa storite za svoje podjetje. Pripravili smo nabor nekaj osnovnih korakov, ki ji lahko takoj uporabite.

Koraki so pisani še posebej s fokusom na mala in srednja podjetja, saj so velika podjetja že imela pripravljene načrte neprekinjenega delovanja, ki so jih lahko le sprožila – mala in srednja podjetja pa je situacija večinoma presenetila.